Vse od predstavitve prvih toplotnih črpalk za ogrevanje stanovanjskih objektov v začetku 70ih prejšnjega stoletja, je tovrsten način ogrevanja postajal vse bolj priljubljen, sprva v skandinavskih državah, nato v celotni Evropi. Danes gosti evropski trg vrsto proizvajalcev, potrošniki pa niso zmožni prepoznati razlik med proizvajalci in različnimi modeli toplotnih črpalk; zato je potrebno določiti merila za vrednotenje in primerjavo.
Kaj je pomembno pri primerjavi toplotnih črpalk?
V izobilju ponudbe toplotnih črpalk na trgu se mora kupec odločiti, na osnovi katerih karakteristik naj temelji primerjava, ki ga bo pripeljala do ustrezne izbire. Odvisno od zahtev in specifik objekta, so lahko pomembne karakteristike bodisi doseganje dovolj visoke temperature pri ogrevanju, sposobnost priprave tople sanitarne vode, temperatura le-te ali hitrost ponovnega ogretja po porabi, zagotavljanje stabilne moči pri različnih pogojih delovanja. Nekomu je pomembno, da toplotna črpalka zavzema čim manj prostora, ali pa da je izredno tiha, saj bo nameščena blizu bivalnih prostorov. Dejavnik pri izbiri je lahko, da je toplotna črpalka preprosta za vgradnjo, da je prehod hiter in možnost zapletov minimalna. Prav vsakemu investitorju pa je pomembno, kako je toplotna črpalka učinkovita, zato se najprej posvetimo temu.
Primerjava učinkovitosti
Pomembno je, da ste pri primerjanju učinkovitosti pozorni na pogoje merjenja. Podatki o grelnem številu (COP), ki ne vključujejo vseh dejavnikov in porabnikov (obtočne črpalke, ventilator, odtajanje), lahko prikazujejo na videz zelo dobre vrednosti. Tako ima lahko npr. ista toplotna črpalka odvisno od standarda ali pa merilnih pogojev različne podatke o učinkovitosti.
Pazljivo pri primerjavi COP
Po vsej verjetnosti boste izbrali napravo, za katero boste lahko pridobili subvencijo Eko sklada. Torej je ta naprava uvrščena na uradni seznam ustreznih naprav, kjer je opredeljeno tudi grelno število naprave.
Če govorimo o toplotni črpalki za pripravo tople sanitarne vode, se najprej pojavi problem dveh standardov, starega EN 255/3 in novega, EN 16147. Že pri EN 255/3 sta možna dva rezultata, in sicer pri temperaturi zraka 15°C ali pa 20°C. Že tu nastane približno 15% razlike v COP. Nekateri proizvajalci torej še vedno navajajo podatke pri starem standardu EN 255/3, kjer so vrednosti bistveno višje, kot po novem standardu EN 16147. Slednji pa daje dosti bolj realno oceno o učinkovitosti toplotne črpalke. Tako ima določen model toplotne črpalke po starem standardu pri A20W45 (zrak 20°C, voda 45°C) vrednost COP 4,1, pri A15W45 je COP 3,6, po novem standardu EN 16147 in pogojih A15W55 pa je COP 3,0. Povsem jasno je, da toplotna črpalka za sanitarno vodo v realnem okolju ne bo dosegla učinkovitosti nad 4 (EN 255/3), medtem ko je faktor 3 dosti bolj realen (EN 16147), zato predlagamo, da zahtevate dokazilo o grelnem številu po novem standardu. Učinkovita toplotna črpalka naj bi imela COP 3,0 ali višje po standardu EN 16147.
Posebej previdno pri ogrevalnih TČ zrak/voda
Na področju ogrevalnih toplotnih črpalk zrak/voda so lahko odstopanja med izmerjenimi rezultati in dejanskimi rezultati v praksi največja, kar za uporabnika pogosto pomeni višje stroške ogrevanja od pričakovanih. Predvsem je potrebno biti pozoren pri inverterskih napravah, kjer pogosto, z namenom izpolnjevanja visokega COP za uvrstitev na seznam Eko sklada, prihaja do različnih interpretacij merilnega standarda EN 14511, kot je na primer izključitev odtajanja iz meritve, ali pa zmanjševanje moči pri inverterskih napravah. Čeprav Eko sklad zahteva merjenje pri 100% obremenitvi, so COP večine inverterskih naprav na seznamu dejansko izmerjeni pri 50-60% moči, kar ne daje merodajnih rezultatov za primerjavo. Navsezadnje boste izbrali in plačali npr. 11 kW napravo, ne takšno s 6 kW toplotne moči. Nekateri proizvajalci toplotnih črpalk zrak/voda oglašujejo visoke vrednosti COP nad 4,5 pri visokih zunanjih temperaturah (+7°C), kar nikakor ne odraža povprečne zime v našem delu Evrope. Zato je primernejši prikaz učinkovitosti pri npr. +2°C, merjen v standardu EN 14511. Kakovostna toplotna črpalka naj bi v teh pogojih dosegala COP vsaj 3,4 (A2W35), tiste bolj učinkovite pa nad 3,7.
Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi primerjavi rezultatov toplotnih črpalk domačih proizvajalcev. Z ozirom na to, da Slovenija nima akreditiranega tehničnega inštituta za merjenje učinkovitosti toplotnih črpalk, so rezultati o učinkovitosti naprav domačih proizvajalcev pogosto pridobljeni računsko. Kadar so opravljene dejanske meritve, so navadno opravljene v lastnih hladilnih komorah pri proizvajalcu in nato računsko preverjene na Fakulteti za strojništvo. Od tujih proizvajalcev se za uvrstitev na seznam Eko sklada navadno zahteva uradno merilno poročilo akreditiranega inštituta.
Realno merilo učinkovitosti – SPF ali letno grelno število
Merjenje učinkovitosti naj ne bi bilo izvedeno tako, da podpira le dobro prodajo izdelka. Investitorju naj bi prikazalo realno sliko o učinkovitosti toplotne črpalke skozi daljše obdobje. Resnična učinkovitost toplotne črpalke je povsem realno prikazana z letnim faktorjem učinkovitosti “SPF”. Ta vključuje delovanje skozi celo leto, vključno s toplimi in tudi najhladnejšimi obdobji, kot tudi pripravo tople sanitarne vode skozi celo leto. Drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultat, so npr. velikost objekta, geografska lokacija, pravilnost dimenzioniranja toplotne črpalke, število stanovalcev in njihove bivanjske navade. Letno grelno število pove več kot COP – kot uporabnika vas ne zanima, kaj toplotna črpalka zmore v določenih laboratorijskih pogojih – zagotovo vas bolj zanima, kaj zmore na vašem objektu.
Letno grelno število SPF višje od 3
Da bi sistem s toplotno črpalko označili kot učinkovit, mora imeti SPF višji od 3. Medtem, ko je pri toplotnih črpalkah zemlja/voda in voda/voda tak rezultat skoraj samoumeven, je pri sistemih zrak/voda to za nekatere proizvajalce velik izziv. Večina sistemov, predvsem azijskih znamk ter nekatere toplotne črpalke domače proizvodnje, dosegajo SPF okrog 2,5. Izkušnje z drugimi, predvsem zahodnoevropskimi in skandinavskimi toplotnimi črpalkami, pa dajejo rezultate SPF med 3,0 in 3,3 v radiatorsko ogrevanih objektih ter okoli 3,5 v primeru talnega ogrevanja. Razlika v letnem izkoristku sistema med eno in drugo toplotno črpalko je lahko večja od 25%, pa čeprav imata v dokumentaciji prikazan podoben COP. SPF je namreč v veliki meri odvisen od odzivanja toplotne črpalke na spremembe delovnih pogojev ter seveda od njene regulacije – slednja lahko pomeni bistveno razliko, tako v udobju bivanja, kot v učinkovitosti.
Kako do realnih podatkov?
Kupec toplotne črpalke se mora zavedati, da pri njemu vgrajen sistem ne bo deloval v laboratorijskih pogojih, temveč v realnosti, kjer se tako zunanji pogoji, kot notranje zahteve neprestano spreminjajo. Investitor se tako pogosto znajde v nehvaležnem položaju. Pri iskanju ustrezne rešitve pridobi več konkurenčnih ponudb, pri kateri mu vsak od ponudnikov želi predstaviti svojo rešitev v najboljši luči. Naloga kupca je, da izmed mnogih karakteristik, ki jih ponudniki navajajo, izbere tiste, ki so zanj relevantne in jih, kar se da realno primerja. Kupec mora znati razlikovati, pod kakšnimi pogoji so podatki izmerjeni, kje in kdo jih je izmeril. Najboljši dokaz je vsekakor merilno poročilo pridobljeno pri akreditiranemu neodvisnemu tehničnemu inštitutu.
Velik pomen uporabniške izkušnje
Podatki o učinkovitosti (COP) pa seveda še niso zagotovilo, da bo toplotna črpalka na vašem objektu opravljala svojo nalogo po vaših pričakovanjih. Eden izmed načinov, da si investitor ustvari realno sliko o predlagani rešitvi, so dosedanji izmerjeni rezultati v realnem okolju – na podobnih objektih v podobnih klimatskih pogojih. Predlagamo, da pozovrno preverite reference ponudnika in se poskusite dogovoriti za obisk objektov, podobnih vašim – to naj bo prvi korak pri spoznavanju določenega tipa toplotne črpalke – izkušnje uporabnika štejejo več, kot obljube v letakih. Poleg primerjave stroškov in samega zadovoljstva, boste od uporabnikov izvedeli tudi kaj o sami izvedbi, zanesljivosti servisa, poprodajnih storitvah.
Izberite zanesljivega partnerja
Pred izbiro toplotne črpalke je torej potrebno preudarno premisliti, saj poti nazaj več ni – nepravilno izbrana rešitev ali napačen izvajalec lahko prinese veliko slabe volje, hladen dom v zimskih dneh ali pa visoke stroške ogrevanja. V široki ponudbi toplotnih črpalk, na majhnem trgu, kot je naš, se najdejo ponudniki vseh vrst. Manjši lokalni proizvajalec ali trgovec, ki nudi blagovno znamko brez ozadja, torej takšno, ki obstoja zgolj v Sloveniji, zagotovo ni dovolj zanesljiva izbira na dolgi rok. Pogosto srečamo uvoznike, ki so s prodajo začeli zaradi trenda rasti povpraševanja in obilne ponudbe na tujem, največkrat azijskem trgu. Zgodilo se je že, da je kateri izmed njih iz določenih razlogov opustil program, ali pa celo prenehal obstojati, kupci pa tako ostali brez podpore, v slednjem primeru celo brez garancije. Zato predlagamo, da izberete podjetje z dolgoletno tradicijo in ustrezno podporo s strani proizvajalca.
Najdaljšo tradicijo imajo Skandinavci
Kadar izbirate med priznanimi in stabilnimi Evropskimi proizvajalci, izbirate med podjetji, ki predstavljajo jedro razvoja v panogi. Mnogo je takšnih, ki so na trgu prisotni že več desetletij – nekateri švedski in danski proizvajalci se ukvarjajo z razvojem tehnologije in izdelavo toplotnih črpalk že preko štirideset let. Z izbiro naprave takšnega proizvajalca ste lahko brez skrbi, da ste kupili kakovostno, preverjeno in zanesljivo rešitev ogrevanja, ki vam bo služila dolga leta. Dobili boste zanesljivo tehnično podporo, veliki proizvajalci namreč podpirajo lokalne distributerje, z njimi delijo svoje znanje in izkušnje ter skrbijo, da ima njihov lokalni predstavnik ustrezen in primerno usposobljen kader. Vse to so osnovni pogoji za zagotavljanje pozitivne uporabniške izkušnje, ki ne pozabimo, mora trajati vsaj 15 do 20 let, če bo vse tako, kot mora biti, pa še nekoliko dlje. Toplotna črpalka namreč ni avtomobil, ki ga po nekaj letih zamenjate staro za novo – toplotna črpalka je zadolžena za udobje vašega doma dan za dnem, leto za letom, brez da bi se morali z njo kaj dosti ukvarjati.
Deljena (split) ali kompaktna izvedba TČ zrak/voda?
Na trgu je vse več ponudbe toplotnih črpalk v deljeni (split) izvedbi, kjer je del toplotne črpalke zunaj, na prostem, drugi del pa znotraj objekta. Povezava med obema sklopoma je hladilniška, vakumiranje in polnjenje sistema pa izvede inštalater ob vgradnji. Takšne naprave prihajajo najpogosteje z daljnega vzhoda in so na videz podobne klimatskim napravam. Pri tovrstnih napravah obstaja možnost nestrokovne izvedbe hladilniškega dela instalacije ali puščanja plina po zaključeni montaži, kar lahko pripelje do zmanjšane učinkovitosti ali okvare. Toplotne črpalke evropskega porekla pa so v večini kompaktne izvedbe, napolnjene in preizkušene v tovarni. Zanesljivost, da je uporabnik kupil in dobil sistem z ustreznimi karakteristikami je v tako v celoti zagotovljena.
Z razpisom je med kompaktno in deljeno izvedbo TČ začel ločevati tudi Eko sklad, ki za deljeno izvedbo zahteva, da je naprava vgrajena s strani monterja, usposobljenega za delo s hladilnimi plini, v nasprotnem primeru vloga za subvencijo ne bo odobrena. Naprave v deljeni izvedbi, z več kot 3kg hladiva je potrebno registrirati pri Agenciji Republike Slovenije za Okolje in jih vsaj enkrat letno ustrezno pregledati, opraviti preverjanje uhajanja plina ter oddati poročilo ARSO, tako uporabnik, kot izvajalec.